Večina ljudi znamenite soline in krajinske parke na slovenski obali obišče poleti, vendar sta pozna jesen in zima prav tako odlična priložnost za izlet. Še posebej za tiste, ki želijo prekiniti včasih monotono, velikokrat pa megleno in hladno jesensko vreme. Seveda je obisk solin precej več kot le izlet na morje. Sečoveljske soline ob izlivu reke Dragonje in Strunjanske soline v Strunjanu sta odlični točki za potep med številnimi kanali, namenjenimi pridobivanju soli. V tem času je to mirno in spokojno okolje idealen kraj za opazovanje številnih vrst ptic in slanoljubnih rastlin, ki jih ne najdemo nikjer drugje v Sloveniji. 

Zimsko vreme je idealno za obisk solin!

Poleg tega je zima za soline za pridelovanje soli posebej pomembna. Solinarji pravijo, da se najboljša sol proizvaja pozimi. Kakovost pridelane soli v poletnih mesecih je odvisna od stopnje ohranjenosti in ohranjenosti  posameznih solnih fondov. V solinah je vedno potrebno upoštevati  vremenske razmere, saj je količina pridelane soli odvisna od poznavanja vremenskih pojavov, vetrov, bibavice, itd.

Soline poživljajo zimo

V Sečoveljskih solinah so obiskovalcem parka namenjene tri Solinarske poti. Prva je v delu parka, ki se imenuje Lera, kjer še vedno zelo uspešno pridelujejo sol. Po njej potekajo vodeni pohodi. Usposobljeni naravovarstveni nadzorniki nas popeljejo skozi stoletja pridobivanja soli na tem območju in nam predstavijo tradicionalen način pridelave soli ter posebnosti, ki jih ni nikjer na svetu. Drugi dve poti sta v južnem delu solin, imenovanem Fontanigge, kjer so pridelovanje solin po drugi svetovni vojni opustili. Tu bomo lahko obiskali muzej, podrobneje pa se bomo srečali z delom solin, ki se povezuje z naravo. Možnosti za hojo na Fontaniggah je več. V solinah se nahaja tudi Muzej solinarstva, in sicer ob kanalu Giassi, kjer je ena od štirih obnovljenih solinskih hiš z razstavljeno muzejsko zbirko in solnim fondom s pripadajočim dovodnim kanalom za morsko vodo. Pot ob Dragonji od vstopne zapornice do Muzeja solinarstva je dolga približno 2,5 km (v eno smer). Obisk Muzeja solinarstva je mogoč s plovilom Solinarka, s kolesom, peš in izjemoma tudi z avtobusom. 

Strunjanske soline – znamenitosti

Tudi Strunjanske soline imajo urejene poti za obiskovalce. Krožna učna pot Strunjan v podobah morja je idealna za poznojesenski ali zimski sprehod v lastni režij. Informativne table so odličen vodič za radoveden in sproščen sprehod po naravi.

Za obiskovalce, ki poleg sprehoda po parku želijo izvedeti kaj več o naravnih in kulturnih posebnostih Krajinskega parka Strunjan, so na voljo različne vrste učnih poti po neokrnjeni naravi, ki se ločijo na botanično, geološko, geografsko in podvodno učno pot. Le te si je mogoče ogledati tudi z vodnikom, individualno ali v skupini. Klasični vodeni ogled solin, lagune in klifa z morjem po približno 4 km dolgi poti traja najmanj 2 uri.

Obiskovalci se lahko odločijo tudi za krajši enourni ogled bodisi klifa bodisi lagune Stjuža in solin s podrobnejšo razlago o postopku pridobivanja soli, ki je speljan po približno 1,5 km dolgi poti. Pot ob laguni vodi do novourejenega centra za obiskovalce, kjer si lahko ogledajo razstavo in film o parku, nastanku solin, tradicionalni pridelavi soli ter o rastlinah in živalih, prilagojenih na slano okolje.

Soline v Sloveniji

Velike in plitve vodne površine v zavetju mediteranskega podnebja so bile vedno polne življenja. Ne samo solinarjev, ampak tudi na slano okolje prilagojenih živali in rastlin. Med slednjimi so posebnost slanoljubne rastline ali slanuše. Za številne od njih je značilno, da se jeseni, ko iz s hranili siromašnih tal izčrpajo ves dušik, obarvajo v rdeče.

Svoj čas je bilo poleg starih piranskih solin v Sečovljah, Luciji in Strunjanu v Tržaškem zalivu in Istri veliko manjših in večjih solin (npr. v Miljah, Kopru, Izoli). Zaznamovali jih niso le politični in gospodarski interesi, pač pa tudi muhavost narave, ki je včasih za dolga obdobja onemogočila solinarstvo. Danes je gospodarska vloga solin podrejena naravovarstveni in kulturni vzgoji:

-         Pridelana sol je zaradi kakovosti in vsebnosti mineralov poslastica za sladokusce,

-         ohranjanje solinarskih navad podpira zavest o kulturni dediščini,

-         območje solin pa daje zavetje redkim ali posebnim rastlinskim in živalskim vrstam,

-         hkrati je tudi za človeka rezervat ekološko žlahtnega bivalnega okolja ter spomin na nekoč bogato sredozemsko kulturno dediščino in krajino, ki izginja.

Več o tradicionalnem solinarstvu.