Božični post

Pred Božičem so se navadno postili, jedli so grahovo juho, šklojce (suho sadje), krompir, ajdovo kašo, makove posolanke z medom in repnjače.

Kozarec palinke

Niso pili vina, zato pa so si privoščili kozarec palinke.

Obvezno kislo zelje

Na Božič se je kuhalo vse kar je bilo dobrega pri hiši, tudi perutnina, obvezno pa je bilo na mizi kislo zelje.

Zajtrk v temi

Na zadnji dan starega leto so vedno vse očistili in pospravili, prav tako s pojedli prav vse ostanke prejšnjega dneva. Zajtrk so 31. decembra jedli še v temi saj je to pomenilo, da bomo celo leto »bistri«, torej pametni.

Perutnina ne, svinjina da

Izogibali so se perutnini, saj so verjeli, da »kure praskajo s kremplji nazaj«, kar je pomenilo, da bi lahko gospodarstvo razpadlo. Zato pa so za kosilo jedli svinjsko meso oziroma svinjsko glavo z zeljem, saj »svinja rije z rilcem naprej«, kar je pomenilo, da se bo gospodarstvo razvijalo.

Krispan za zdravo vodo

Zanimiv je tudi zelo star običaj, da so na silvestrovo smrekovo vejo, ki so jo imenovali korina ali krispan, okrasili s pisanimi papirčki in jih obesili na studenec. S tem so se poklonili vodi, oziroma poskrbeli za zdravo vodo tudi v prihodnjem letu.