Leta 1818 so na mestu, kjer danes stoji Grand Hotel Toplice, odkrili dva topla vrelca z zdravilnimi lastnostmi in že štiri leta pozneje, ko so ju pokrili z leseno barako, uredili prvo kopališče na Bledu. Leta 1850 je ob kopališču, neposredno ob jezerski obali, poštni ravnatelj Hoffmann iz Ljubljane začel graditi manjši hotel, ki ga je odprl leta 1854. Po svoji ženi Louisi ga je poimenoval Louisenbad (Louisine toplice). Stavba je bila predhodnica današnjega Grand Hotela Toplice. Lastnik je uredil tudi toplice ob hotelu, ki so bile prej slabo vzdrževane. Leta 1870 je hotel kupil Jožef Luckmann, poslovnež in ravnatelj Kranjske hranilnice v Ljubljani, vendar ga je že čez nekaj let prodal grofu Camillu Aichelbergu, velikemu občudovalcu Bleda. Ta je leta 1875 hotelsko stavbo precej povečal in v celoti obnovil. Že v prvem obdobju so tam letovali predstavniki visoke družbe in tako je ostalo več kot stoletje vse do danes. Leta 1889 je hotel Louisenbad z vsemi pripadajočimi stavbami kupil Gustav Valtrini, ki je bil pred tem kuhar v hotelu. Vodila sta ga skupaj z ženo Fanny. Veliko pozornost sta posvečala opremi hotela in udobju gostov. Hotel je bil bogato opremljen z dragocenostmi z vsega sveta. Slovel je tudi po dobri kuhinji. Gostom so ponujali termalne kopeli in zdravilne kure s pitjem vode iz vrelca. Vodo iz termalnih vrelcev so priporočali za zdravljenje slabokrvnosti, okužb, bolezni živcev revmatizma in protina.

Leta 1919 je hotel kupila Jula Molnar in ga s pomočjo arhitekta Franza Baumgartnerja leta 1925 dogradila ter mu nadela ime Toplice. Leta 1932 so v Toplicah zgradili plavalni bazen v slogu rimskih term s 30 kabinami za 90 kopalcev. Vanj je bila speljana termalna voda iz vrelca pod hotelom. Kralj Aleksander je dvorec Suvobor razglasil za kraljevo poletno rezidenco, bližnji hotel Toplice je tako postal sedež najvišjih politikov, plemičev in drugih pomembnežev. Jula, ki je imela samo meščansko šolo, je bila s svojo naravno inteligenco in praktičnimi izkušnjami kos tudi položaju šefinje vrhunskega hotela. Znala se je meniti, tako z najuglednejšimi gosti kot preprostimi ljudmi. Uslužbenci so jo imeli radi. Do vseh je bila dobra in pravična, zato so jo spoštovali ter ji ostajali zvesti. Kot kmečka hči najbrž nikoli ni slišala za golf, iz Anglije in Avstralije pa so prišli možje, ki so takrat o tem športu vedeli največ in tako je na Bledu nastalo prvo igrišče za golf. Kuhinja je slovela po odličnosti in bližnja lesena kavarna je bila znana po slaščicah, dobri kavi in sladoledu. 
Hotel Toplice, prvi hotel z lastnim pokritim bazenom, je še danes najbolj znan hotel na Bledu, ki hrani spomin na neštete slavne osebnosti in mnoge pomembne dogodke. 

Med drugo svetovno vojno je Bled postal pokrajinsko središče in v hotelu Toplice je bila nemška uprava. Po vojni je hotel postal last države, v stavbi pa je delovala partizanska vojaška bolnišnica. Za turistične goste je bil hotel spet odprt na začetku maja 1946. Sprva so bili to predvsem domači gosti, tujci so bili še redki. V petdesetih letih pa je v poletnih mesecih na Bledu spet vrvelo zaradi tujih gostov. Po drugi svetovni vojni si je predsednik Tito za svojo rezidenco v Sloveniji izbral Vilo Bled, v kateri je imel tudi uradne sprejeme. Marsikaterega svojega gosta je na prijateljsko družabno srečanje pripeljal v bližnji Grand Hotel Toplice. V hotelu so pogosto prebivali tuji državniki, diplomati in člani delegacij, ki so bili na uradnih obiskih. 
V letih 1967/69 je Grand Hotel Toplice doživel večjo prenovo pod taktirko arhitekta Zdravka Bregovaca iz Opatije. Stavba je ohranila prvotni zunanji videz, obnovljena pa je bila predvsem njena notranjost. V prenovljenem hotelu je bilo urejenih 120 sob, ki so vse dobile kopalnico. Opremljene so bile z novim stilnim pohištvom, v vhodni avli in salonih je bil ohranjen del prvotne opreme. Grand Hotel Toplice je po drugi svetovni vojni vse do leta 1969 deloval kot samostojno podjetje. Vodstvo hotela je skupaj z zaposlenimi vedno veliko pozornost posvečalo stalnim gostom hotela. Številni gosti hotela, ki so bili očarani nad lepotami Bleda in zelo zadovoljni z nastanitvijo v Toplicah, so se namreč v hotel vračali vsako leto, tudi po več desetletij zapored. Stalni gosti so običajno prihajali vsi v istem terminu in v hotelu so jim namenili še posebno pozornost – pripravljali so jim slavnostne večerje, plese in različne družabne prireditve.
Od leta 2011 je Grand Hotel Toplice del največjega hotelskega podjetja v Sloveniji, Sava Turizem, d. d.  Da bi hotel še naprej ponujal hotelske storitve na najvišji, petzvezdični ravni, se je leta 2001 pričela večja obnova hotela. Za še večje udobje gostov se je zmanjšalo število sob, opremljene pa so bile s stilnim pohištvom. Ohranil se je velik del notranje opreme, kar hotelu daje čar starih časov v novem sijaju. Hotelsko termalno kopališče, oblikovano v klasičnem slogu, je bilo dopolnjeno z novo ponudbo wellness centra Spa Luisa. Obnovljeni hotel je bil odprt 9. maja 2002, otvoritveni trak pa je prerezal najzvestejši gost hotela Fritz Ruesch iz Švice, ki je bil v hotelu prvič poleti 1946 in je nato z ženo Roesly v njem dopustoval več kot petdeset let.

Nekateri pravijo, da je srce Grand Hotela Toplice hotelski salon, iz katerega se odpira prečudovit pogled na jezero in blejski grad, mi pa trdimo, da so srce našega hotela naši gostje. Brez njih hotel preprosto ne bi bil tisto, kar je. Njihovo izjemnost smo želeli počastiti s posebno knjigo gostov, v katero so se vpisal mnogi vplivni in pomembni ljudje. Listanje po njej nas odpelje v oddaljene dežele onkraj velike luže, v kraljevine in v pomembne svetovne politične institucije, v svet filma, športa in umetnosti. V Grand Hotelu Toplice so med drugim prenočevali kralji, več kot 20 predsednikov držav, več kot 20 predsednikov vlad, na desetine ministrov, Nobelovih nagrajencev, mislecev, ustvarjalcev, znanstvenikov, športnikov, umetnikov in filmskih zvezd. Vsak obisk je posebna zgodba. 
Nekatere od znanih osebnosti: Bobby Fischer (šahovski velemojster in svetovni prvak, 1959), Arthur Miller (ameriški dramatik, 1965), Pablo Neruda (pesnik in Nobelov nagrajenec, 1965), Agatha Cristie (pisateljica, 1967), Franz Josef Strauss (predsednik deželne vlade Bavarske, 1969), Husein (jordanski kralj, 1978), Simon Wiesenthal (lovec na nacistične zločince), Heinrich Harrer (avstrijski alpinist in pisatelj), Carlo Ponti (filmski producent), Vivian Leigh (igralka), Cliff Richards (glasbenik, 1989), Ronald Sega (astronavt, 1994), Süleyman Demirel (turški predsednik, 1997), Gari Kasparov (šahovski velemojster in svetovni prvak, 2002), Donald Trump (aktualni ameriški predsednik), Paul McCartney (glasbenik 2005), Ban Ki Moon (generalni sekretar OZN, 2008), Anže Kopitar (Stanleyjev pokal, 2012).

Viri: Grand Hotel Toplice in njegova zgodovina, e-razgledi 2012, Muzejsko društvo Bled, mag. Monika Rogelj.  
Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Alenka Šelih, Milica Antić Gaber, Alenka Puhar, Tanja Rener, Rapa Šuklje in Marta Verginella.